Če se je kmalu po volitvah zdelo, da smo občani Šmartna in Litije ostali brez svojega predstavnika v Državnem zboru, se je tik pred zdajci izkazalo, da so prvotni izračuni bili napačni. Gospod Franc Props, kandidat Gibanja Svoboda je prejel dovolj glasov in postal poslanec.
Gospod Props, čestitam vam za uspešno kandidaturo. Kakšni so bili vaši občutki, ko ste izvedeli, da je pri računanju mandatov prišlo do napake?
Glede na to, da greš v vsako stvar, vsaj jaz sem tak, z namenom, da boš cilj dosegel, sem seveda zadovoljen, da se je odvilo tako kot se je. Gotovo pa to ni bilo prijetno za moja sokandidata na listi Gibanja Svoboda, ki sta ostala brez mandatov. “Izpadli” gospod Lah bo sicer v parlament prišel kot nadomestni poslanec.
S čim so vas prepričali v Gibanju Svoboda, da ste sprejeli njihovo povabilo? Zakaj ste se odločili za kandidaturo?
Zdi se mi, da je politika z etabliranimi strankami, ki se skozi 30 let pojavlja, potrebovala neko osvežitev. Mogoče bo kdo rekel, da so se tudi prej pojavljale stranke z enomandatnim rokom trajanja, a vseeno se mi zdi, da je Gibanje Svoboda ljudi nagovarjalo drugače. Predvsem pa je nagovarjalo ljudi, ki so se v nekem trenutku znašli na robu družbe. Predvsem zaradi tega, ker se jih je zaradi pojava covida začelo obravnavati kot nekoga, ki nima pravice do svojega mnenja.
Kako je vašo odločitev za kandidaturo sprejela družina?
Odločitev so sprejeli pozitivno. Hčerki sta mi aktivno pomagali pri volilni kampanji, skupaj z volilnim štabom v katerem sta bila še Iztok Izlakar in Domen Merzel. Kljub relativno majhnemu vložku nam je uspelo kampanjo pripeljati do tega, da sem dobil mandat v Državnem zboru.
Opozicija je takoj začela z učnimi urami dela v Državnem zboru. Kakšno je sicer vzdušje med poslankami in poslanci?
Državni zbor naj bi bil kraj v katerem se izmenjujejo različna mnenja in stališča. Žal se v posameznih primerih dogaja, da gre to morda že nekoliko čez rob še sprejemljive debate.
Zaveza Gibanja Svoboda in predsednice Državnega zbora je, da bomo nivo razprave v resnici skušali približati temu, da se bodo izmenjevala mnenja in ne bo prihajalo do osebnih diskreditacij.
Katera področja bodo vaša prioriteta?
V Državnem zboru sem imenovan v tri odbore. V odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sem podpredsednik, v odboru za infrastrukturo, prostor in okolje ter v odboru za finance pa delujem kot član. Prav tako sem tudi član ustavne komisije, ki se bo formirala, ko se bo pojavila potreba, da ustavna komisija zaseda.
Tudi moje delovanje bo v tej smeri in mislim, da lahko ravno v tem delu lokalni skupnosti, iz katere izhajam, največ pripomorem.
Kako boste pomagali pri spreminjanju kulture in odnosov v državi? Kje pri tem vidite največje ovire?
Menim, da je to stvar splošnega odnosa ljudi, ki so na neki poziciji. Vključno z mano. Mi smo prvi, ki moramo dajati zgled. Verjamem, da lahko samo s svojim zgledom in obnašanjem prispevaš k temu, da so stvari drugačne.
Kakšna bo Slovenija čez štiri leta?
Upam, da bo Slovenija čez štiri leta s polnimi pljuči dihala zdrav zrak in da ne bo pritiskov ali situacij zaradi katerih bi se nam slabšalo duševno zdravje. Zdi se mi, da je tudi to ena od stvari, ki se je izkazala za zelo problematično. Skoraj vsak dan slišimo, kako se dogaja nasilje znotraj družin. Najbrž je to tudi posledica celotne situacije, ki se je dogajala v zadnjih dveh letih. To ni očitek politiki. Gre za to, da smo bili soočeni z nekim novim stanjem, ki se je zgodilo zaradi covida in smo se znašli v situacijah, ki jih pred tem nismo bili vajeni.
Že skoraj vse življenje živite v Dragovšku. Kaj vas zadržuje tukaj?
V bistvu nikoli nisem razmišljal, da bi šel kam drugam. Verjetno to kar rečejo pri nas – navezanost na rodno grudo.
Kaj smo v Šmartnem in Litiji pridobili z vami?
Lokalni skupnosti so odprta vrata, ki so sicer bila tudi že s poslancem v prejšnjem mandatu, do odločevalcev na poziciji. To je potrebno izkoristiti in moj poziv občinam je, da poskušajo dejansko uporabiti to neposredno povezavo do odločevalcev na najvišjem nivoju v državi. Na tak način lahko marsikatero stvar premaknemo na boljše.
Je pa res, da če znotraj lokalne skupnosti ne bo prave energije, je težko pričakovati, da lahko jaz kaj naredim sam.
Katere težave (ali priložnosti) lokalnega okolja boste izpostavili na državnem nivoju?
Kar nekaj stvari, vsaj v Litiji, je pred tem, da se prične z njihovo realizacijo. Upam, da bo tudi Šmartno poleg vrtca našlo še kakšen projekt. Kot sem rekel prej – če bo s strani občin izkazana potreba, bom z veseljem skušal pomagati, da se stvari čim prej, v okviru realnih možnosti, udejanjijo.
Kaj menite o hidroelektrarnah na srednji Savi?
Sava ni pomembna zgolj z vidika ohranjanja biodiverzitete, ampak tudi z gospodarskega vidika. Zagotovo je potrebno pri tako pomembnih odločitvah vključiti najširšo skupnost. Tudi vse tiste, ki vidijo nevarnost da bi se s posegi ogrozila Sava oziroma življenje v in ob njej.
Druga stvar, ki se mi zdi pomembna je, da je potrebno znova premisliti o smiselnosti določenih ukrepov, predvsem iz ekonomskega vidika. Kot sem slišal, je predviden ponoven premislek v zvezi z umestitvijo hidroelektrarn na srednji Savi. V to je potrebno vključiti tudi lokalno skupnost. Do končne odločitve je torej še kar nekaj korakov.
V podjetju SPL d.d. ste se ukvarjali tudi z dobrodelnostjo. Boste s tem nadaljevali tudi kot poslanec?
Mislim, da vsa podjetja s tem pokažejo odnos do skupnosti v kateri delujejo. Nekaj vrnejo nazaj skupnosti od katere so to dobila. Temu je bila tudi namenjena dobrodelnost družbe SPL. Bi pa bil vesel, če dobrodelnost ne bi bila potreba. Potrebno je stremeti k temu, da se družbeno okolje oziroma celotno okolje pripelje do nivoja, ko dobrodelnost ni več potrebna. Kadarkoli sem lahko pomagal, sem pomagal. In s tem bom tudi nadaljeval.
V letošnji predvolilni kampanji so se močno aktivirali tudi mladi. Kaj želite sporočiti mladim, ki jih zanima politika, a imajo pomisleke zaradi njenega slabega ugleda?
Tudi sam sem imel do politike zadržan odnos. Vendar, če želiš stvari v družbi spreminjati, jih lahko v ureditvi, kot jo imamo mi, samo skozi politiko. Moje povabilo mladim je, da skušajo na tak način razumeti vlogo politike. Z aktivnim sodelovanjem pri urejanju družbenih razmer bodo v resnici kreirali politiko, področje, za katerega imajo mogoče občutek, da je nekaj slabega.
Gospod Props, najlepša hvala za vaš čas in vse dobro na novi poti.
Hvala lepa tudi vam.
Avtor intervjuja: Aleš Kralj
