Direkcija Republike Slovenije za vode obvešča vse lastnike priobalnih zemljišč ob vodotokih 2. reda*, da so po določilih 100. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 in spremembe) dolžni sami zagotavljati odstranjevanje odvečne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja (odpadlega listja in drugih plavajočih predmetov), odpadkov in drugih opuščenih in odvrženih predmetov ter snovi z vodnih in priobalnih zemljišč.
Pogoji, pod katerimi lahko čiščenje priobalnega (in vodnega) zemljišča izvede priobalni lastnik oz. drug uporabnik zemljišča, so naslednji:
– zagotavljati je potrebno selektivno odstranjevanje odmrle, poškodovane in odvečne zarasti iz brežin in priobalnega zemljišča, zlasti zarasti, ki sega v strugo potoka;
– golosekov ni dovoljeno izvajati: morebitnih večjih zdravih dreves, če se nahajajo ob potoku se torej ne sme posekati. V priobalnem pasu vodotoka, ki predstavlja 5m pas od zgornjega roba brežine potoka, je treba ohranjati nepretrgano drevesno in grmovno zarast;
– propadlo in odstranjeno zarast ter odpadke je potrebno v celoti odstraniti z območja na naravi neškodljiv način; material je prepovedano odlagati v strugo, na brežino, v priobalni pas vodotoka;
– potrebno je redno odstranjevanje plavja iz vodnega in priobalnega zemljišča (odpadlega listja in drugih plavajočih predmetov);
– potrebno je odstranjevanje odpadkov in morebitnih drugih opuščenih in odvrženih predmetov iz vodnega in priobalnega zemljišča (o morebitnem odlaganju tretjih oseb je treba obvestiti pristojno inšpekcijsko službo);
– na urejenih odsekih vodotokov v strnjenih naseljih je potrebno redno kositi brežine in priobalni pas vodotokov;
Pri načrtovanju vegetativnega vzdrževanja, to je predvsem odstranjevanju grmičevja in drevja, je treba tudi upoštevati, da je, v skladu z Zakonom o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, štev. 16/04 in spremembe), prepovedano odstranjevanje zarasti ob vodnih koritih v obdobju med 1. marcem in 1.
avgustom.
Pri odstranjevanju obrežne zarasti na območjih z naravovarstvenim statusom je potrebno upoštevati še naravovarstveno zakonodajo. Območja z naravovarstvenim statusom so razvidna iz Atlasa okolja in Atlasa voda. Za napotke glede upoštevanja tega naj se lastniki oziroma uporabniki priobalnih zemljišč obrnejo na pristojne območne enote Zavoda RS za varstvo narave.
Zaradi zmanjševanja erozijske in poplavne ogroženosti ter varstva voda je na vodnih in priobalnih zemljiščih prepovedano:
– odlaganje vejevja, lesne mase in drugih materialov,
– postavljanje ovir, ograj in deponiranje gradbenega materiala, sena ali drugih pridelkov, tudi v primeru začasnih deponij.
Vodotoki 2. reda so vsi tisti, ki niso navedeni kot vodotoki 1. reda v prilogi Zakona o vodah.
df). Direkcija poziva vse lastnike priobalnih zemljišč, da svoje obveznosti izvajajo redno in odgovorno, s čimer bodo prispevali k zmanjšanju tveganj za poplave ter k varovanju narave in ljudi.
Poziv_lastnikom_priobalnih_zemljisc_2025
