EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI 2025
EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI – PROGRAM 2025
Mobilnost za vse
Vsi imamo pravico do trajnostnih prevozov – ne glede na finančne zmožnosti, lokacijo, spol, starost ali telesne sposobnosti. Med nami se veliko ljudi sooča z visokimi stroški opravljanja osnovnih poti ali pomanjkanjem ustreznih prevoznih možnosti, kar omejuje njihov dostop do delovnih mest, izobraževanja, zdravstvenih storitev in drugih ključnih dejavnosti. Ta pojav imenujemo prevozna revščina.
V letu 2025 EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI vabi k izvedbi akcij, s katerimi ustvarjamo dostopne, vključujoče in varne prevozne storitve za vse!
Kako opredelimo prevozno revščino?
»Prevozna revščina je pojav, ko posameznik ali gospodinjstvo nima ustreznega prevoza do zanj ključnih storitev in dejavnosti ali si ga težko privošči.« (Vir: Prevozna revščina v Sloveniji, 2025)
Prevozna revščina pomeni, da nekdo nima dostopa do ustreznega prevoza – bodisi zaradi pomanjkanja denarja, prevelike oddaljenosti, slabe infrastrukture ali družbenih okoliščin. Najbolj prizadene ranljive skupine, kot so ljudje z nizkimi dohodki, starejši, invalidi, ženske, begunci, migranti in prebivalci oddaljenih podeželskih krajev. Ker nimajo ustreznega prevoza, težje pridejo do službe, zdravnika ali trgovine, kar vpliva na njihovo vsakdanje življenje in možnosti za vključevanje v družbo.
Evropska komisija prevozno revščino opredeljuje z vidika treh dimenzij: razpoložljivost, prostorska dostopnost in cenovna dostopnost (Vir: Transport poverty: definitions, indicators, determinants, and mitigation strategies):
· Razpoložljivost pomeni, koliko prevoznih možnosti je na voljo. Če javni prevoz ni dovolj pogost ali so razdalje do postajališč velike, so ljudje brez avtomobila v slabšem položaju. Ključno je, da so poti za pešce in kolesarje varne ter da je infrastruktura prilagojena različnim oblikam mobilnosti.
· Prostorska dostopnost se nanaša na bližino osnovnih storitev, kot so šola, zdravnik in trgovina. Ljudje brez dostopa do prevoza se težje vključujejo v družbo. Na primer, starejša oseba brez avta na območju brez rednega javnega prevoza, je bolj ali manj odvisna od pomoči drugih.
· Cenovna dostopnost pomeni, ali si lahko ljudje sploh privoščijo prevoz. Če velik del dohodka namenijo gorivu, vzdrževanju vozila ali nakupu vozovnic, jim zmanjka denarja za druge nujne potrebe. Včasih se zaradi visokih stroškov prevozu celo odpovejo, kar omejuje njihov dostop do službe ali zdravnika.
Prevozna revščina tako vpliva na enakost in socialno vključenost, zato je pomembno, da so trajnostne prevozne rešitve dostopne vsem.
Najboljši ukrep je učinkovit in vsem dostopen javni prevoz
Dostopen javni prevoz je eden ključnih načinov za zmanjšanje prevozne revščine in izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev. Zanesljiv, udoben, cenovno dostopen in pogost javni prevoz prispeva k zmanjšanju uporabe osebnih vozil, s tem pa tudi k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in drugih onesnaževal. Obenem dostopen javni prevoz omogoča večjemu številu ljudi nemoten dostop do delovnih mest, izobraževanja, zdravstvenih storitev ter socialne mreže, kar prispeva k večji socialni vključenosti in enakosti. Posebno pomemben je za ranljive skupine – starejše, brezposelne, begunce, otroke, dijake in študente.
EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI 2024
EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI – PROGRAM 2024
V podporo javnemu prostoru, ki naj služi vsem
Evropski teden mobilnosti (ETM) bo kot vedno potekal med 16. in 22. septembrom. Vseevropska pobuda bo znova spodbujala k spreminjanju potovalnih navad v bolj trajnostne, tokrat s poudarkom na urejanju javnih prostorov za vse uporabnike, predvsem na račun prostora, ki ga danes zasedajo avtomobili. Vsebinski poudarek letošnje izvedbe povzema sporočilo »Skupni javni prostor«, ki opozarja na potrebo po njegovi enakovredni rabi.
Kakovostno urejen javni prostor vnaša v vsako skupnost številne koristi: več socialne pravičnosti, večjo varnost v cestnem prometu,bolj trajnostno in z več udobja opravljene poti, manj hrupa in onesnaženosti zraka, nenazadnje tudi boljšo kakovost življenja. »V okviru ETM bomoletos še posebej pozorni natestne zapore večjih delov naselij za motorni promet in njihovo vsaj začasno preureditev v privlačne javne prostore,«je povedala Pia Primec,nacionalna koordinatoricate pobudez Ministrstva za okolje, podnebje in energijo.
Prvo dejanje letošnje izvedbe ETM je predstavljala že 8. Nacionalna konferenca o celostnem prometnem načrtovanju 20. marca v Laškem. Na njej je slabih 200 predstavnikov občin, regij, državnih institucij, lokalnih in regionalnih koordinatorjev ETM ter strokovnjakov s področja trajnostne mobilnosti spregovorilo o aktualnih temah celostnega prometnega načrtovanja.
Z vidika letošnje teme ETM je vsebinsko najzanimivejši del konference predstavljala delavnica, na kateri so deležniki snovali predloge za izboljšanje prakse umirjanja motornega prometa v naseljih. Gre namreč za pomemben pristop k povečevanju obsega javnih površin, namenjenih vsem prebivalcem in obiskovalcem.
Ključne ugotovitve delavnice so bile, da je za umirjanje prometa potrebno pristopaticelostno ter pri tem upoštevati specifike mikrolokacij in enakovredno obravnavati vse deležnike v prostoru. Ker gre za dolgoročen proces, nihče ne bi smel pričakovati hitrih sprememb –dobre rezultate lahko dosežemo predvsem s postavitvijofizičnih preprek in s trajnimi ukrepi, pomembno pa je tudi delo na ozaveščanju in na splošnem umirjanju tempa življenja.Z vidika umirjanja prometa soprioritetna območja v okolici družbenih dejavnosti (šole, zdravstveni domovi, domovi za starejše občane, središča naselij in vstopi v naselja, bolnišnice, vrtci, stanovanjske soseske, dodatno pa tudinevarni odseki cest). Ključno sporočilo je bilo še, da z ukrepi umirjanja prometa ne bomo dosegli veliko, dokler se ne bo spremenila tudi kultura voznikov.
